Spoznajte aikido

fighter/ 28 marca, 2017/ Aikido/

Borilne veščine se vedno znova uvrščajo med najbolj priljubljene športe, ki se vadijo v skupini, saj si z njimi ne pridobimo zgolj moči in spretnosti, temveč je pomemben tudi poudarek na psihični moči, stabilnosti, disciplini in življenjski filozofiji. Prav zaradi tega se zanje odločajo tako odrasli kot otroci. Pri nas najbolj znani in razširjeni borilni veščini sta karate in judo, ki je tudi olimpijski šport, vendar pa je na voljo še množica drugih, ravno tako zanimivih. Nekatere prihajajo z Vzhoda in imajo dolgo tradicijo, druge so mlajše ter uporabljajo nove pristope in tehnike.

Kaj je aikido?

Ena od novejših borilnih veščin, ki je ne poznamo še niti stoletje, je aikido. Na prvi pogled je nekoliko podoben judu, sicer pa temelji na tehnikah starih vzhodnjaških veščin, predvsem na jiu jitsu. Če se vam zdi judo nekoliko grob in ste ob kakšnem ogledu olimpijskih bojev tudi sami zadrževali dih, ker je kateri od tekmovalcev uporabil tehniko davljenja, potem je aikido za vas boljša izbira. Zakaj? Ker v njem ne skušamo nasprotnika premagati z udarci in nasiljem, temveč predvsem tako, da ga zaustavimo. S silo si pomagamo zgolj v skrajnem primeru, saj je imel »izumitelj« aikida, Morihei Ureshiba, do nje odpor. Prepričan je bil, da se moramo braniti, vendar drugim ne smemo škodovati oziroma jih poškodovati. Samo tako lahko naredimo svet boljši ter v njem (in v sebi) dosežemo mir in harmonijo.

Aikido torej v ospredje postavlja samoobrambo, kot druge borilne veščine pa se veliko ukvarja tudi z dobrim telesnim in duševnim počutjem na splošno. Z njim si torej okrepimo telo in najdemo svoje notranje ravnotežje.

Kako je videti trening?

Najprej je treba povedati, da tudi znotraj aikida obstaja več smeri oziroma šol, ki se med seboj nekoliko razlikujejo. Za primarno velja tako imenovani Aikikai Aikido, ki ohranja najbolj pristno obliko – takšno, kot si jo je zamislil ustanovitelj te borilne veščine in kakršno danes na Japonskem še vedno učijo njegovi potomci. Trening je sestavljen iz »ki« vaj (tako imenovane vaje čuječnosti, za katere se uporablja tudi izraz kigong ali čigong), iz kat (koreografije oziroma vzorcev gibanja) ter tehnik boja, ki so lahko prostoročne ali pa se pri njih uporablja tudi leseno orožje.

Napredek pri veščini, ki se dosega skozi trening, se tako kot pri drugih borilnih veščinah izkazuje z različnimi stopnjami, za katere je potrebno opraviti izpit in tako dokazati, da obvladamo posamezne predpisane veščine. Nazivi, ki se jih lahko doseže, se imenujejo »kyu« in omogočajo napredovanje od sedme do prve stopnje, nato pa sledijo še nazivi z oznako »dan«, od prvega do četrtega, ki so namenjeni največjim mojstrom aikida.